Na obisku pri hrošču rogaču

03/12/2017

Naj se predstavim!
Ime mi je veliki rogač (znanstveno ime Lucanus cervus) in sem orjak med hrošči. V dolžino zrastem tudi do 85 mm, zato sem največji hrošč v Evropi. Najlaže me prepoznaš po ogromnih čeljustih, ki spominjajo na jelenovo rogovje. Vendar niso nevarne. Uporabljam jih le v spopadih z drugimi samci, ko želim osvojiti samičko. Takrat s čeljustmi zagrabim nadležnega hrošča in se ruvam z njim tako dolgo, dokler ga ne obrnem na hrbet!
Jaz sem preneroden, da bi te lahko uščipnil. Lahko pa te uščipne samica, ki svoje močne čeljusti uporablja tudi za ščipanje lubja na starih drevesih. Iz razpoke v lubju nato priteče sladek rastlinski sok, s katerim se hranimo.


Moja družina
Moje ličinke se izležejo iz jajčec, ki jih samica izleže v trohneč les odmrlih dreves, korenin ali v razpadajoče ostanke lesa v tleh. Črvaste ličinke z oranžno glavo in močnimi čeljustmi 3 do 6 let vrtajo po trohnečem lesu in se z njim hranijo. Dlačice na treh parih oranžnih nog uporabljajo za medsebojno sporazumevanje s stridulacijo. 
Ko so ličinke dovolj velike, se za dva meseca zabubijo v tleh. V jeseni se lečinske preobrazijo in odrasli samci ali samice v bubi počakamo do pozne pomladi, ko se pregrizemo iz kamrice v tleh in odletimo. Najraje letamo in glasno brenčimo po gozdu v večernih urah od maja do avgusta, vendar živimo le tri tedne.

 

                                                          Ličinka hrošča rogača   

                                                    Buba samca hrošča rogač

 Življenski krog hrošča rogača (oblikovanje: Maria Fremlin, ilustracije: Carim Nahaboo)

 

Kje živim?
Najraje imam stara, debela drevesa hrasta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Ker je starih debelih dreves v Evropskih gozdovih , parkih in vrtovih vedno manj, spadam med ogrožene vrste. Mesto Ljubljana je ena redkih Evropskih prestolnic, kjer najdem dovolj starih debelih dreves, da lahko z družino živim v njih.
Če kje opaziš odrasle samce ali samice hrošča rogača, javi na spletni portal Zavoda RS za varstvo narave ali na Evropski portal za monitoring rogačev. Tako boste več izvedeli o našem načinu življenja in bolje varovali naš življenjski prostor.


Viri

Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. EUR-Lex.

Evropski svet (19.9.1979) Appendix III - Protected fauna species.  Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats.

Popisovanje lokacij hroščev, Zavod RS za varstvo narave, http://www.sporocivrsto.si/web/profile.aspxid=ZRSVN_hrosci@Slo http://maria.fremlin.de/stagbeetles/index.html

https://www.stagbeetlemonitoring.org/

"Lucanus cervus". The IUCN Red List of Threatened Species. 2017. Retrieved 2017-01-23. Harvey, D.J.; Gange, A.C.; James, C. J.; Rink, M (2011). "Bionomics and distribution of the stag beetle, Lucanus cervus (L.) across Europe". Insect Conservation and Diversity. 4: 23–38.

Deli
Deli
Please reload

Gozd eksperimentov /
The Forest of Experiments

Gozdarski inštitut Slovenije /

The Slovenian Forestry Institute

Večna pot 2

1000 Ljubljana

Telefon / phone: +386 1 200 78 02

www.gozdis.si

 

E-pošta: gozdeksperimentov@gmail.com

  • Facebook Social Icon
Piši nam / Write us

Če se ti stran ne nalaga pravilno ali prepočasi, posodobi svoj brskalnik ali pa jo poskusi odpreti v kakšnem drugem brskalniku.

© 2017 Gozdarski inštitut Slovenije  |  ISSN: 2536-3557 

Oblikovanje in izdelava spletne strani:Anita Mašek, ANDREJA GREGORIČ, KATARINA FLAJŠMAN. Oblikovanje in izdelava celostne grafične podobe: Iz principa.

Ilustracije: Samo Jenčič. Spletno stran poganja:WIX.