Izobraževanje o gozdovih v poklicnih, strokovnih in tehniških šolah – ga lahko izboljšamo?

Avtorica: mag. Špela Planinšek


Že več let se gozdni pedagogi zavedamo, da je izobraževanje o gozdovih in gozdarstvu v izobraževalnih programih srednjih šol (z izjemo gozdarskih) redko in nezadostno. Vsebine nimajo mesta v učnih načrtih, so pomanjkljive in nezanimive. Težava pa izvira navsezadnje tudi iz spremenjenih družbenih prioritet odraščajočih odraslih, ki jim sedanji produkti enostavno ne zadostijo, saj so preveč “klasični” in niso dosegljivi v e-obliki.


Z enakimi izzivi se soočajo gozdni pedagogi po vsej Evropi in širše. V pomoč pri spopadanju z njimi nam je lahko tudi precej sveže poročilo o izobraževanju o gozdovih na svetovni in za nas še zanimivejši regionalni ravni.


Združeno regionalno poročilo zajema rezultate evropske raziskave ter priporočila za nadaljnje ukrepe v okviru pobude Partnerstva za gozdove (Collaborative Partnerships on Forests, CPF). Regionalna poročila so bila v letu 2020 pripravljena v vseh šestih svetovnih regijah: Afriki, Aziji s Pacifikom, Evropi, Latinski Ameriki s Karibi, na Bližnjem vzhodu in Severni Ameriki. Prek prizadevanj organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), mednarodne organizacije za tropski les (ITTO) in mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) je bil glavni cilj ugotoviti, na kakšen način izboljšati izobraževanje o gozdovih.



Predlogi izboljšav so podani na podlagi analiz rezultatov anketiranja in zajemajo stanje sedanje ter prihodnje generacije otrok, dijakov ter študentov kot tudi strokovnjakov na različnih ravneh izobraževanja in drugih deležnikov družbe z različnih delovnih področij.


Cilj pobude je bil obravnavati vrzeli in slabosti v izobraževanju o gozdovih. Na osnovi ugotovitev bodo organizacije kasneje predlagale tudi pristope in konkretne ukrepe, da bi ugotovljene pomanjkljivosti premostili in po regijah pripravili kakovostne programe, da bi povečali aktualnost in zanimanje za tovrstne izobraževalne programe.


Poročilo oz. raziskava zajema vse ravni formalnega gozdarstva (osnovno, srednješolsko, tehnično in poklicno izobraževanje ter univerzitetno izobraževanje); učitelje in pedagoge; strokovnjake in oblikovalce politik, vladne agencije in druge strokovnjake, ki delajo področjih, povezanih z gozdovi. Raziskava je bila izvedena na spletu med julijem in novembrom 2020, vključenih je bilo sedemnajst evropskih držav, katerim so se pridružile še nekatere druge organizacije. Prejetih je bilo 453 odgovorov.


Anketiranci so predstavili ključne pobude na tem področju, vključno s priporočili, ki bi okrepila izobraževanje o gozdovih v Evropi. V mnogih državah, vključenih v regionalno raziskavo, imajo gozdovi in gozdarska panoga pomembno vlogo v gospodarstvu države, poleg tega pa zagotavljajo številne možnosti za rekreacijo, preživljanje prostega časa in duhovno sprostitev.



Med strokovnjaki, učitelji in študenti (vključno z nedavnimi diplomanti) se opazijo sistemske razlike v dojemanju izobraževanja in vzgoje o gozdovih. Strokovnjaki so bili bolj kritični in opažajo več tematik in veščin, ki so neustrezno zajete v sedanjih (po njihovih besedah – zastarelih) učnih načrtih. Po njihovem mnenju v učnih načrtih manjkajo številne s kulturo in družbo povezane tematike, kot so pomen spola, narodnosti in tradicionalnih ter avtohtonih znanj. Za nekatere tradicionalne gozdarske teme (kot sta gojenje gozdov in načrtovanje razvoja gozdov) pa so mnogi anketiranci poročali, da so v učnih načrtih pretirano obravnavane.


Posveti za regionalne deležnike, izvedeni v začetku leta 2021, so pripeljali do naslednjih delovnih zaključkov, namen katerih je spodbuda lokalnih deležnikov k:

1. spodbujanju in promociji nacionalnih tekmovanj v tematiki izobraževanja o gozdovih in naravi (kar privede tudi do interesa dijakov po nadgradnji znanj ter do interesa po gozdarskih poklicih),

2. udeležbi na tovrstnih tekmovanjih na evropski ravni (povezovanje znanj in raznovrstnosti gozdarskih dežel),

3. vzpostavitvi portalov z informacijami za pedagoge in deležnike, ki izvajajo aktivnosti gozdne pedagogike (izboljšani digitalni katalogi informacij in gradiv),

4. nadgradnji tematik znotraj obstoječih portalov znanja z vsebinami, ki jih pedagogi iščejo (npr.: urbano gozdarstvo, kmetijsko-gozdarski sistemi, obnova krajin, gospodarjenje s povodji, tradicionalna znanja in kulturna dediščina).

5. večjemu poudarjanju obravnave družbeno in socialno povezanih tem, kot so pomen enakosti spola in vplivi etnične pripadnosti.




Poročilo in pobuda za izobraževanje o gozdovih po svetu v angleškem jeziku sta dostopna na naslovu: http://www.fao.org/forestry/forest-education/en/





Za pregled in dopolnitve se zahvaljujem sodelavcema Gozda Eksperimentov Eriki Kozamernik in Simonu Zidarju.


V naslednjem prispevku bomo predstavili obravnavo stanja v osnovnošolskem izobraževanju, ki je tudi v Sloveniji najboljše pokrit segment z aktivnostmi gozdne pedagogike.