Intervju: Dirk Schmechel – gonilna sila gozdne pedagogike v srednji Evropi

22/05/2017

Gozd eksperimentov se je letos udeležil srečanja Evropske mreže gozdne pedagogike na Dunaju. Izkoristili smo priložnost in se na vetroven februarski dan pogovorjali z Dirkom Schmechelom - vodjo izobraževanja, odnosov z javnostmi in gozdne pedagogike na Bavarskem gozdarskem inštitutu ter enim od ustanoviteljev Evropske mreže gozdne pedagogike.

 

Dirk Schmechel – gonilna sila gozdne pedagogike v srednji Evropi

 

 

Začetki združevanja gozdnih pedagogov Evrope segajo v leto 2005, ko so se prvič povezali avstrijski in nemški gozdni pedagogi. Evropska mreža gozdne pedagogike je nastala dve leti kasneje, podprta s predstavniki vlade, leta 2008 pa se je združila z Mrežo gozdnih komunikatorjev (FCN) pod okriljem IUFRO. Danes je v mreži združenih 12 evropskih držav.

 

Okoljska vzgoja v eni od svojih pojavnih oblik je v nekaterih evropskih državah prisotna že več kot 30 let, v drugih pa tudi samo nekaj mesecev. Slovenija je na začetku poti, ki pa je že lepo tlakovana z mnogimi aktivnostmi Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Inštituta za gozdno pedagogiko in mnogih nevladnih združenj.

 

 

Dirk, nam lahko poveste, kakšni so bili začetki gozdne pedagogike na Bavarskem?

 

Že okoli leta 1970 so nas vzgojitelji in učitelji spraševali po možnosti obiska gozda z gozdarjem. V tistih letih je bil vzrok jasen – propadanje gozdov je bilo tako očitno, da so se ljudje zavedeli pomena zelenega pokrova in začeli z zanimanjem spremljati razvoj gozdov. Tudi ko se je tema “umiranje gozdov” polegla, so pedagogi ohranili stike z gozdarji.

Zaradi stalnega povpraševanja so bavarski gozdarji pripravili publikacijo s smernicami in idejami za aktivnosti z otroki v gozdu. Z osnovami gozdne pedagogike so do leta 1993 izobrazili vse gozdarje na Bavarskem. Število ponudb in izobraževanj se je povzpelo na več kot 9000 letno!

 

Kako pa ste vi osebno vstopili v prelepi svet gozdne pedagogike?

 

Leta 1991 je nemško ministrstvo vpeljalo gozdno pedagogiko med naloge gozdarskega sektorja. Odločilo se je zgraditi Center gozdne pedagogike v Münchnu. Sodeloval sem pri oblikovanju koncepta tega centra, skupaj s še 9 gozdarji in pedagogi. Do leta 2003 sem delal kot vodja odnosov z javnostmi na regijski enoti gozdarske uprave Zgornje Bavarske in Saške. Nadaljevali smo začeto delo in vzpostavili kar 6 centrov gozdne pedagogike. Določili smo tudi vodje oz. predstavnike gozdnih pedagogov v vsaki regijski gozdarski pisarni. Dve leti sem delal pri gozdarskem podjetju v Münchnu, leta 2005 pa sem se vrnil v gozdno pedagogiko, ki sem jo vodil na deželnem ministrstvu za gozdarstvo.

Danes delam na Bavarskem gozdarskem inštitutu v Freisingu kot vodja oddelka za prenos znanja, gozdno pedagogiko in odnose z javnostmi.

 

Kako vam je v Nemčiji uspelo ozaveščenost in spoštovanje do gozdne pedagogike dvigniti na tako visoko raven?

 

Proces je bil sestavljen iz mnogih majhnih korakov in precej dolgotrajen. Na začetku je bilo najtežje prepričati uradnike na ministrstvih in gospodarstvo, da jim lahko pristopi gozdne pedagogike pomagajo vzpostaviti dialog z ljudmi. Ukrepi gospodarjenja z gozdovi so bili v zadnjih desetletjih pogosto tarča kritik ljudstva. Ravno zato je bilo nujno bolj pogosto in intenzivno sodelovati z vsemi deležniki, ki želijo sodelovati v procesu odločanja, in aktivnosti gozdne pedagogike to omogočajo.

Gozd je odličen prostor za učenje trajnostnega razvoja. Danes je na Bavarskem vzpostavljenih že 10 centrov gozdne pedagogike, od leta 1998 pa jih podpira tudi Zakon o gozdovih. Od leta 2008 podeljujemo tudi certifikate za gozdne pedagoge, pri tem pa je postopek enak za vse zvezne dežele Nemčije. Certifikate so sprva pridobivali le gozdarji in študentje gozdarstva, kmalu pa so k izobraževanju pristopili tudi lastniki gozdov, učitelji, vzgojitelji in drugi. Do 2017 je certifikat prejelo 105 gozdarjev, 72 študentov in 70 zunanjih deležnikov. A po prejetju certifikata delo ni končano, saj gozdni pedagogi vsako leto 2-3 dni posvetijo obnovi in izmenjavi svojih znanj v centrih gozdne pedagogike.

 

 Po celodnevnem delu na srečanju Evropske mreže gozdne pedagogike

se je prileglo hladno dunajsko pivo.

 

 

Naj bo gozdna pedagogika brezplačna?

 

Zahtevno vprašanje!

 

Ko gozdarsko podjetje ali ustanova dojema aktivnosti okoljske vzgoje kot svojo dolžnost do sodržavljanov, potem poskrbi tako za zaposlitev gozdnega pedagoga kot tudi za stroške tekočih aktivnosti. Prav tako so pol- ali enodnevne aktivnosti za otroke in šolajočo mladino brezplačne pri vseh državnih gozdarskih podjetjih. Drugače je seveda pri podjetjih, ki aktivnosti nudijo kot svoj edini vir dohodka. Njihov program mora biti zelo atraktiven za ljudi, sicer jih ne pritegnejo.

Za večje premike v razvoju gozdne pedagogike (gozdne učne poti, učni centri, razstave ipd.) obstaja kar nekaj možnosti za pridobitev sredstev iz EU programov, kot so ELER, LEADER in Erasmus+. Pri teh je edina težava velika administracijska zahtevnost, ki ji gozdarska stroka komaj sledi.

 

Ali menite, da je vaša organizacija trenutno glavno gonilo razvoja gozdne pedagogike v Nemčiji?

 

Nemške zvezne dežele Bavarska, Baden-Württemberg in Brandenburg so prve uvedle gozdno pedagogiko med redna dela gozdarskih zavodov. Publikacija s smernicami in idejami za aktivnosti z otroki v gozdu je bila prevedena v devet jezikov in velja za eno najuspešnejših gozdarskih publikacij v Evropi. Korenine seveda segajo tudi v gozdne šole v Švici, uspešne knjige Josepha Cornella o doživljanju narave in že opravljena dela v naravnih parkih v Nemčiji.

Za nas ni pomembno, ali smo gonilo razvoja, smo pa močno mednarodno povezani in zato smo včasih bolj netilo razvoja, saj prinašamo sveže ideje v obstoječe kalupe gozdne pedagogike.

 

Bi lahko rekli, da je gozdna pedagogika most med znanostjo in komunikacijo?

 

Imamo nešteto možnosti, da rezultate znanstvenih raziskav predstavimo z aktivnostmi gozdne pedagogike - torej, odgovor je da! Na Bavarskem na primer uporabljamo gozdne vremenske postaje za učenje o globalnem segrevanju in klimatskih spremembah. Pri prenosu vsebin moramo paziti, katere tematike iz znanstvenih razprav bomo izbrali in predstavili ter kako jih bomo interpretirali glede na ciljno skupino. Mi smo ugotovili, da znanstvene ugotovitve lažje podamo najstnikom, kot pa jih poenostavimo za otroke stare med 7 in 9 let.

 

Čestitke za sodelovanje na velikem gozdarskem dogodku IUFRO 2017! Kakšna so vaša pričakovanja?

 

Zelo nas veseli, da je tako pomemben dogodek v svoj program uvrstil tako rekoč »eksotično« temo gozdne pedagogike. Evropska mreža gozdne pedagogike si od predstavitve na IUFRO 2017 v Nemčiji obeta predvsem širjenje informacij in povezovanje z gozdnimi institucijami po Evropi. Nujno moramo okrepiti povezave različnih strok, da se bo krepilo znanje o gozdni pedagogiki in posledično tudi raziskave. V tem trenutku najbolj nujno rabimo politično in finančno podporo znotraj držav članic.

 

Imate kakšno sporočilo za slovenske gozdne pedagoge?

 

Povezujte se z drugimi gozdnimi pedagogi. Vztrajajte pri dvigovanju ozaveščenosti o pomembnosti gozdne pedagogike v gozdnem sektorju. Hkrati pa ne pozabite, da lahko gozdna pedagogika pomaga doseči tudi mnoge višje leteče cilje trajnostnega razvoja.

Deli
Deli
Please reload

Gozd eksperimentov /
The Forest of Experiments

Gozdarski inštitut Slovenije /

The Slovenian Forestry Institute

Večna pot 2

1000 Ljubljana

Telefon / phone: +386 1 200 78 02

www.gozdis.si

 

E-pošta: gozdeksperimentov@gmail.com

Piši nam / Write us
  • Facebook Social Icon

Če se ti stran ne nalaga pravilno ali prepočasi, posodobi svoj brskalnik ali pa jo poskusi odpreti v kakšnem drugem brskalniku.

© 2017 Gozdarski inštitut Slovenije  |  ISSN: 2536-3557 

Oblikovanje in izdelava spletne strani:Anita Mašek, ANDREJA GREGORIČ, KATARINA FLAJŠMAN, Simon Zidar.

Oblikovanje in izdelava celostne grafične podobe: Iz principa.

Ilustracije: Samo Jenčič. Spletno stran poganja:WIX.